Odnos do hrane in pijače

Vse odkar sem se podal na to pot spreminjanja svojega načina prehranjevanja in življenskega sloga sem premišljeval o tem kakšen imam odnos do hrane in pijače. Brez enega in drugega ne morem živeti, vendar sem pogruntal, da sem z obema pretiraval.

Prva stvar, ki sem jo ovrednotil je bila pijača in predvsem zato, ker sem pred dobrimi tremi leti nehal piti alkohol. Nehal sem piti tudi, bolj ali manj, vse ostale pijače, razen čaja. Seveda pijem še vodo. Premisliti sem moral predvsem, kaj mi pomeni alkohol, saj sem s to odločitvijo izostal izmed dosti socialnih situacij, ki so vključevala alkohol, kot so skoraj vsaka čaga in npr. trgatve. Za sebe sem tudi opazil, da z alkoholom skušam kompezirati svoje pomanjkljivosti in za tiste pol ure, ko sem bil ravno dovolj pijan je bilo super. Potem je pa že šlo prek meje in so možgani rekli, ko jebe vse. Te sem pa ponavadi zakomiral. Zdaj sma z alkoholom na prijetni razdalji in se čist lepo razumema. Še vedno spijem tu ali tam kakšen deci suhega vina, samo to je enkrat na 6 mesecev ali pa kaj podobnega. Ne bom si trdil, da ne bom nikdar več pijan, samo vem da ta odločitev ne bo lahka in tudi ne bo trivialna.

Glede hrane pa je malo bolj kompleksno. Vsi jemo da preživimo, ampak za sebe opazil, da dostikrat jem iz navade in včasih, ker enostavno je pred mano. Glede, da sem vedno bil suh, sem lahko vedno dosti pojedel, kar tudi mislim, da je nekaj pripomoglo k Chronovi bolezni, saj sem včasih prav nažiral. Ta problem me še vedno včasih muči, saj se še zdaj lahko nabašem do polnega in še prek. Vedno sem tudi hitro jedel in v sebe zmetal dosti svinjarije. Glede količine imam predvsem problem, da jem, sem sit, ampak še vedno jem. Na koncu se tak nabašem, da me že vse boli in se lahko samo uležem. Včasih se mi zdi, kot da telo ne bi znalo prav sporočiti, da sem sit. Verjetno je stvar tudi precej mentalna in nimam ravno zdravega odnosa do hrane, kar poskušam spremeniti. Zbirčnost pri hrani tudi ni bila nikdar moja lastnost, saj je bilo vedno pri naši hiši tako, da jej ali pa bodi lačen oz. si sam naredi nekaj drugega. Potem pa še ideja, da vkraj se pa že ne bo metalo in se bo pojedlo do konca.

Ker sta CD/GAPS dieti predvsem izločevalne diete, ki te prisilijo k temu da postopoma uvajaš hrano, sem zdaj spoznal predvsem koliko rabi moje telo in kaj prenese in kaj ne. Zadnje spoznanje, ki velja za mene je predvsem, da ne rabim jest nonstop(3 ure), kot je splošno sprejeto. S tem tudi dam telesu tudi čas, da si spočije. Zato zadnje čase prakticiram postenje, resda mi včasih ne uspe čisto. Niti približno še nisem na koncu poti tega odkrivanja ali da sem že preizkusil, kaj lahko, vendar počasi, korak za korakom hodim k temu cilju.

lp

Leave a Reply

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Log Out / Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Log Out / Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Log Out / Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Log Out / Spremeni )

Connecting to %s